»Kdor ni proti nam, je za nas« (Mr 9,40).

Prvi prizor
Lepo in mirno sobotno popoldne, ko ni nobenih posebnih obveznosti in se lahko brez slabe vesti prepustim športnemu udejstvovanju, kar v prevodu pomeni, da se zavalim v fotelj pred televizijo in gledam športni kanal. A mir je krhka in bežna vrednota, in če ga ni v svetu, zakaj bi bil potem v naši dnevni sobi?!
»Kaj pa gledaš?«
»Ja, saj vidiš, a ne!?«
»Kdo pa igra? Kateri so naši?«
»Jih ni. Tole so …«
»Za koga pa navijaš?«
»Saj pravzaprav ne … Samo …«
»Zakaj pa potem gledaš?«
»Za božjo voljo, ženska (No, konec pretvarjanja. Saj menda niste mislili, da bi kateri od otrok lahko tako sitnaril!), gledam. Uživam v igri!«
Konec prizora. Zastor pade (ženi pade »mrak na oči«, kot se reče). Sledi pavza. Dolga in tiha.

Drugi prizor
Sončno, oktobrsko nedeljsko popoldne. Jaz (prva oseba moškega spola) in ona (tretja...