Ga podpiram, ga obsojam? Odkrito rečeno, mislim, da naš tisk še ni tak, kot ga poznajo razvite demokracije, zato je tudi naš samozvani rumeni tisk nekakšen spaček. Za kaj gre? Na Zahodu igra tisk vlogo četrte veje oblasti. Tisk namreč nadzira tiste, ki zakone pripravljajo, sprejemajo, izvršujejo in po njih razsojajo. Tisk nadzira tiste, ki so jih ljudje izvolili in ki trošijo njihov denar. Povsem jasno je, da mora zato tisk nadzirati najprej in predvsem funkcionarje, politike, ene in druge, leve in desne, oblast, vlado, sodnike.

Pri nas pa tisk ne »nadzira« vseh po enakih merilih, kot da bi neki nevidni politični prst iz ozadja narekoval, kaj in koga je treba in se sme pomočiti v rumeno in koga ne. Še več, o nekaterih »personah« se sploh ne piše tako, kot bi se za četrto vejo oblasti spodobilo, pač pa gre v medijih le za marketinško obravnavo nekaterih izbranih politikov. Poglejmo primer predsednika države, ki je tik pred novim letom prek osrednjega domnevno rumenega časopi...