»Vsak izmed nas ima svojo zgodbo. Če smo prejeli darove, zakaj jih ne bi delili naprej?« Tudi Mojca lahko pripoveduje svojo zgodbo. V otroštvu in mladosti ji ni bilo lahko. V rosnih letih je izgubila očeta in mater. Z bratoma Bojanom in Danijelom je živela pri varuhinji Emi in po njeni smrti pri teti Margi. Kot je povedala, je misijonarski poklic v njej rasel od malih nog. Dozorel je v letu, ko končuje študij pedagogike na Filozofski fakulteti. Bogato znanje bo lahko s pridom uporabila med otroki v Paragvaju, kamor odhaja zaenkrat za leto dni. Majčken je misijonski križec, ki ji ga je blagoslovil in izročil cankovski župnik Andrej Zrim. A toliko večja je obljuba molitve in misli nanjo, ko bo pomagala otrokom na drugem koncu sveta. Odhaja z željo in naročilom, naj pogumno odgovarja na vprašanje: »Učitelj, kje stanuješ?«, če ji ga bo kdo postavil. Z željo, naj bo Gospodov sončni žarek za male Paragvajce. Z gotovostjo in misijonskim vodilom, če imate vero kot gorčično zrno, ni nič n...