V roke mi je prišla knjiga Domači vrtnar iz leta 1903. Gospodarjem in gospodinjam v pouk jo je spisal profesor Janez Koprivnik, izdala pa Družba sv. Mohorja v Celovcu. V predgovoru avtor pravi takole: »Ko sem po slovenskih krajih potujoč, ogledoval krasoto slovenske zemlje in občudoval pridnost in skrbnost njenih prebivalcev, krotkih in pohlevnih Slovencev, sem obračal svoj pogled tudi na domače vrtove. Kakor pa sem bil vesel prelepe slovenske zemlje in pridnega našega roda, ki biva na njej, tako malo so mi ugajali vrti, ki sem jih videl.

Domači vrt, mnogokrat na malo primernem mestu napravljen, je bil slabo ograjen, narobe razdeljen in brez vsakega načrta urejen. In kaj je bilo na vrtu? Borna solatica, kakšna zeljna glavica, sem ter tja kakšna cvetlica in vse to črez glavo v plevelu! Vprašal sem se, od kod neki to, da imajo inače tako razumni in pridni Slovenci tako slabo urejene in zapuščene vrtove?«

In kaj menite, kje je tičal razlog za tako stanje?

V...