Strupena lepota
Strupena lepota
V soboto mi je v vrtnarskem centru na otoku Mainau ob iskanju nove literature prišla pod roke drobna knjižica z naslovom Strupena lepota. Brez premisleka sem jo kupila. V njej je predstavljenih 27 rastlin, ki jih gojimo na vrtu, v cvetličnih loncih ali pa se razraščajo v naravi. Druži jih skupna lastnost, da vsebujejo alkaloide, glikozide in druge strupene snovi. V knjigi so zbrana najnovejša spoznanja o rastlinah, ki jih zagotovo poznate. To so: orlova praprot, pegasti kačnik, amarilis, črni zobnik, navadni jesenček, tisa, preobjeda, laški fižol, naprstec, negnoj, jesenski podlesek, liguster, šmarnica, grenkoslad, pasje zelišče, teloh, oleander, kavkaški dežen, dišeči salamonov pečat, pikasti mišjak, poljski mak, navadni volčin, datura, božje drevce, volčja češnja, velika trobelika in ricinus. Botaničnemu opisu rastline sledi podatek, kateri deli so strupeni, naveden je čas cvetenja in dozorevanja plodov. Sledi opozorilo, kdaj so rastlinski deli najbolj strupeni, opisani so znaki...