Svojo predstavitev Rožmanove zadeve 6. avgusta 2000 na Višarjah sem končal z ugotovitvijo, da je bila komunistična revolucija tako temeljita in je segla tako globoko in daleč, da mora škof Rožman še čakati na pravico, na pokop in javni spomin v domovini. Tako je bilo tedaj, deset let po padcu totalitarnega komunističnega režima, prav tako je tudi danes, šest let kasneje, ko »praznujemo« 60. obletnico, odkar je bil škof Rožman dne 30. avgusta 1946 obsojen v izrazito političnem sodnem procesu.

Slovenski demokratični državi niti dolgih 15 let ni zadoščalo, da bi strokovno preizkusila sramotno sodbo, da bi vsaj začela resen postopek za demokratičen preizkus revolucionarne sodbe. Najprej je odpovedal pristojni tožilec, ki kljub dobro znanemu dejstvu, da sodba temelji na povsem neresničnem dejanskem stanju in na povsem nezakonitem postopku, ni ukrenil ničesar. Zganil se je šele po intervenciji vrhovnega tožilca. Nato se je uprlo notranje ministrstvo, ki sodišču ni hotelo vrnit...