Kramljanje z Jezusom
Objava:
09. 09. 2006 / 22:00
Deli:
Čas branja:
5 minut
Nazadnje Posodobljeno:
06.09.2006 / 09:29
Kramljanje z Jezusom
Včasih imam občutek, da se Ti premalo trudiš - vem, da imaš veliko dela - vendar tvoji ljudje čakajo
Vsem prijateljem misijonov – lep pozdrav. Oglašam se z misijonske postaje Midongy Atsimo, kjer že kar deset let delam v sreči, upanju in neskončnem veselju. Veselje in sreča – ta čudoviti sad nekega šepetanja, odmev neke neskončnosti. Nikoli ne bom dovolj hvaležen Njemu, ki mi je vse. Bog – kako zvijačno, vendar kako prisrčno si me napolnil. Bojevala sva se – boriva se in samo Ti veš, kaj naju še čaka. Tisti nasmeh male deklice včeraj – kako si se poigral z mano – o Bog. Res si umetnik v stvarjenju lepih stvari. In smrt tiste mlade mamice lansko leto, ali se spomniš? Zasovražil sem te kar za nekaj tednov, pa si se pritihotapil k meni kot lepe sanje. Sprejel sem Te – saj te ljubim. Ti veš, moj Bog, da bi bil brez tebe prava puščava, s Tabo pa se počutim kot vrt, ki ponuja hrano drugim. Kako grabežljivi so ti tvoji ljudje, kako nepotrpežljivi, včasih celo nehvaležni, vendar jih vseeno hraniva. »Narediva iz te župnije prijetno bivališče za vsakogar,« si mi rekel pred desetimi le...
