Ko je pred šestdesetimi leti jugoslovansko vojaško sodišče v Ljubljani na podlagi klevet obsodilo enega velikih Slovencev, ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, obsodba ni bila namenjena le njegovi osebi. Udarec je bil namenjen celotni katoliški Cerkvi v Sloveniji. Kot povsod po svetu je tudi pri nas komunistična partija usmerjala velik del svoje razdiralne energije v uničevanje krščanstva. Hotela je razkrojiti Cerkev bodisi s strahovanjem bodisi s poskusom razkola. Sovraštvo do vere je bilo do take mere bistveni del marksistične doktrine, da je po razsulu komunizma ostalo kot edini razpoznavni znak njegovih dedičev.

Prelomilo se je tisočletje. Nekoč prikriti zločini prihajajo na dan in raste zavest, da je bila polpreteklost drugačna od tiste, o kateri so nad pol stoletja učili v šolah. A eksil zemeljskih ostankov pokojnega ljubljanskega škofa begunca priča, da tranzicije še ni konec. Pri tem ni najhuje, da ostaja njegov grob v ameriškem Lemontu, temveč dejstvo, da to...