»Zavzdihnil je in mu rekel: 'Efatá!' to je 'Odpri se!'« (Mr 7,34).

Veliki Klek se je lesketal v žarkih vzhajajočega sonca, ko sva se vzpenjala proti koči nad ledenikom Pasterza. Novozapadli avgustovski sneg bo sicer že danes ali v naslednjih dneh le še spomin, sedaj pa dopolnjuje temne granitne skale v podobo, ki jemlje dih. V srcu se oglaša aleluja, nemo slavim Boga in se mu zahvaljujem, da sem lahko tu.

Kratek postanek pri koči je potreben, da se pripraviva za gibanje po ledeniku. Oprema je položena okrog naju, nekaj na klopi, nekaj pa na mizi. Nedaleč stran se nervozno prestavlja mlajši avstrijski par. Dekletove oči, ki jih prestrežem med navezovanjem, me ustavijo. Jezno pristopi in pove, da ne najde fotoaparata, ki ga je zagotovo pustila prav tu, kjer sva sedaj midva. Prestaviva stvari, izprazniva nahrbtnika, vendar ne najdeva ničesar. Njeno vedenje, osorno mahanje rok, vsa njena drža kažejo na njeno prepričanje, da sva fotoaparat ukradla. Ko...