Najprej se naučimo maternega jezika. Prvi zlogi – preprosti, izščebetani, izvirni pripadajo njemu. Če starši govorijo različna jezika, je potomcem že ob rojstvu podarjena dvojezičnost. Skozi življenje se učimo še drugih jezikov. Enega, dva, pet. Najbolje čim več.

Rovarim po SSKJ-ju, da bi našla kolikor toliko spodoben izraz za to, kaj sploh pomeni jezik. Najbolj očarljivo zveni defnicija »sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje«. Iz nje izvirajo krasne izpeljanke, kot je materni jezik, domači jezik, blagoglasen jezik, jezik se razvija, spreminja, bogati in ima svojo zgodovino. Pomislim, da ob vsem tem niti ni samoumevno, da sem se rodila v današnji slovenščini in ne v trubarjanski ali prešernovski. Torej.


Jezik je odslikava sveta

»Zato imajo Eskimi toliko izrazov za sneg, Finci ne poznajo prihodnjika in Slovenci uporabljamo dvojino, kadar govorimo o dveh, ker tako doživljamo svet. Danes na svetu...