Po okupaciji Slovenije spomladi leta 1941 se je hotel nemški okupator Štajerske in Gorenjske znebiti izšolanih prebivalcev, ker so mu bili napoti pri raznarodovanju. Odločil je, da ljudi intelektualnih poklicev, študente in duhovnike izseli na jug okupirane Jugoslavije. Za zbirališče izgnancev je bil izbran trapistovski samostan v Rajhenburgu (danes Brestanica). Bil sem v prvem transportu, v katerem je bilo mnogo civilistov pa tudi tristo (morda več) duhovnikov in redovnikov iz lavantinske škofije.

Ker nekateri starejši duhovniki niso mogli doseči prve stopnice vagona, sem se izmuznil iz skupine, kjer tako in tako nisem poznal nikogar, in priskočil na pomoč prvemu starčku, potem drugemu itd. To je bila zame priložnost, da sem zvedel malo več o transportu. Vojaki, ki so nalagali v tovorni vagon kupa vojaških hlebcev in salam, so mi potrdili, da je to hrana za tri dni.

V Zagreb-Sava smo dospeli po dveinpolurni vožnji opolnoči. Ob progi so nas čakale v treh šotorih...