Sveti Magnus, opat in misijonar

Magnus, svetnik, ki je s svojim delovanjem in misijonarjenjem sprožil in pospeševal pokristjanjevanje južne Nemčije, naj bi bil učenec svetih Kolumbana in Gala. Z več puščavniki se je okoli leta 730 naselil ob Galovem grobu, današnjem St. Gallen v Švici, in od tam misijonaril po širši okolici. Ko so kasneje barbari samostan razdejali, se je Magnus s tovarišema Teodorjem in Tozzom odpravil drugam. Pri njegovem misijonskem delu ga podpre augsburški škof Wikterp, ki ga pošlje v Fussen in posveti v duhovnika. Magnus v Fussnu zgradi zase celico, kjer se kasneje ob podpori Pipina Mlajšega razvije mogočen benediktinski samostan, saj so mnogi želeli posnemati Magnusov način življenja. Več kot dvajset let je Magnus uspešno misijonaril med poganskim ljudstvom ter skrbel ne samo za njihov duhovni, pač pa tudi gmotni napredek. Učil jih je namreč poljedelstva, živinoreje in rudarjenja, da so se laž...