Vsak otrok je neizbrisno in nepremagljivo zavezan družini, iz katere izhaja. V izvirni družini se namreč pletejo in prepletajo osnovne niti vseh poznejših odnosov, ki bistveno vplivajo na otrokov nadaljnji razvoj. V družini otrok išče varnost in zavarovanost ter predvsem občutje pripadnosti, saj brez vsega tega ne more preživeti. Občutek pripadnosti mu zagotavlja, da je zaželen, ljubljen in brezpogojno sprejet. To so temeljna občutja, ki otroku dajejo možnost, da se nauči, kako preživeti in uspeti v svetu, v katerega nezadržno odhaja. Družina je prostor, kjer se lahko naučimo najčistejših in najplemenitejših čutenj zaupanja in vere vase, pa tudi zaupanja drugim ter sodelovanja z drugimi. Naučimo se samostojnosti, samospoštovanja, spoštovanja drugih in predvsem načina, kako najti najprej mesto v lastni družini ter pozneje v družbi.



Tudi okrnjena družina ima vlogo vsaj minimalnega zagotavljanja prostora o...