»Pr’farski štrukljevec«
»Pr’farski štrukljevec«
850 let spodnjeidrijskega Marijinega svetišča na Skalci
Župnijska cerkev Device Marije Vnebovzete, po domače Marije na Skalci, je po izvoru najstarejši sakralni in kulturnozgodovinski spomenik na Idrijskem.
Da je v 12. stoletju na Skalci stala cerkvica kot podružnica prafare na Šentviški Gori, je mogoče sklepati na osnovi znamenite bule papeža Celestina III. iz leta 1192, ki našteva pražupnijske cerkve v Posočju. Pokojni župnik in zgodovinar Franc Rupnik, ki je raziskoval arhivsko gradivo v Vidmu in Čedadu, je bil prepričan, da je najbolj verodostojna »rojstna« letnica predhodnice poznejše župnijske cerkve in naselja 1156.
Prva cerkvica je kakih dvesto let spadala pod Šentviško Goro, dokler ni v 14. stoletju prešla pod pristojnost župnije pri cerkvi sv. Jerneja v Cerknem. V 15. stoletju, ko se je Spodnja Idrija uveljavila kot samostojna župnija, so stavbo razširili in predelali ter v gotskem slogu pozidali prezbiterij. Do danes ohranjene baročne forme je dokaj razsežna stavbna konstrukcija dobila šele v dru...
Da je v 12. stoletju na Skalci stala cerkvica kot podružnica prafare na Šentviški Gori, je mogoče sklepati na osnovi znamenite bule papeža Celestina III. iz leta 1192, ki našteva pražupnijske cerkve v Posočju. Pokojni župnik in zgodovinar Franc Rupnik, ki je raziskoval arhivsko gradivo v Vidmu in Čedadu, je bil prepričan, da je najbolj verodostojna »rojstna« letnica predhodnice poznejše župnijske cerkve in naselja 1156.
Prva cerkvica je kakih dvesto let spadala pod Šentviško Goro, dokler ni v 14. stoletju prešla pod pristojnost župnije pri cerkvi sv. Jerneja v Cerknem. V 15. stoletju, ko se je Spodnja Idrija uveljavila kot samostojna župnija, so stavbo razširili in predelali ter v gotskem slogu pozidali prezbiterij. Do danes ohranjene baročne forme je dokaj razsežna stavbna konstrukcija dobila šele v dru...