Grb škofa Štumpfa je nastal po pravilih vede, ki se imenuje grboslovje ali heraldika. Najprej poglejmo obdajajoče okrasje, ki je za grbe cerkvenih služb določeno in je pravzaprav sestavni del grba le v širšem pomenu besede. To je klobuk (galero), ki je za škofe zelene barve (barva miru in zmage življenja) in cofi, (fiocchi), ki jih ima škof dvakrat po šest, kolikor je apostolov. V ozadju je križ za procesijo. Med vsemi verskimi simboli je križ najsplošnejši in najbolj vseobsegajoči, je »os sveta« (prim. Ciril Jeruzalemski) ali popkovina vsega stvarstva, povezana z izvornim božanskim središčem. Njegova zlata barva, barva sonca, je izrazito Božja barva. Enakokraki križ je simbol sonca, zato se tisti, ki se obrača na križ, obrača k Bogu, k polnosti nikoli končanega, smiselno duhovnega, vedno se prenavljajočega življenja. Koničasti zarobki križa kažejo bolj na vzhodno (grško) kakor na zahodno izročilo, kar nosilca tega križa povezuje z izročilom panonsko-slovanskega nadškofa sv. Met...