»Ali hočete oditi tudi vi?« (Jn 6,67)

V nedeljo sem odhajala iz cerkve ter mimogrede slišala neko gospo govoriti svoji prijateljici: »Ti povem, če bodo res našega župnika zamenjali, mene ne boste več videli v cerkvi. Takega kot je on, ne bomo več dobili. Rajši bom doma, kot pa da bi gledala drugega, ki bo gotovo slabši od sedanjega.«

Prijateljica ji je skušala prigovarjati, da le ni tako, toda gospa je ostala trdna v svojem prepričanju. Odšla bo, če bo drugače in pika. – Ob tem ni besed, kajne?

Pa sem dobila pismo prijatelja, ki pravi, da je v Cerkvi videl veliko krivico. Ni se sicer zgodila njemu, bil pa je priča dogodku, ki ga je nadvse potrl. Predvsem zato, ker se je zgodil med »cerkvenimi ljudmi«. In, tudi on ne more več v cerkev, ne more več zaupati, svet se mu je sesul … Ob njegovi veliki stiski sem ostala brez besed. Krivice, ki jo nekdo občuti, ni moč zanikati, zatajiti ali zmanjšati.

Na misel mi prihaja obsodba neke mam...