V sredo, 26. julija, na god sv. Ane, zavetnice cerkve kapucinskega samostana v Škofji Loki in ob 300. obletnici samostana, je bilo pri kapucinih v Škofji Loki slovesno.

Jutranjo mašo je daroval apostolski nuncij nadškof Santos Abril y Castelló. Slovenija je bila ena tistih srečnih dežel, ki je po usodnem protestantskem razkolu v Evropi konec šestnajstega stoletja imela vrsto dobrih katoliških pastirjev, ki so deželo obvarovali pred vdorom protestantizma. Med njimi so se odlikovali očetje kapucini, ki so prišli v Slovenijo že leta 1591, je dejal nuncij. »Sem v Škofjo Loko so kapucini prišli pred tristo leti na prošnjo tedanjih prebivalcev Škofje Loke,« je nadaljeval. »Kapucini so se – zvesti svoji karizmi – posvetili predvsem pridiganju in spovedovanju, kar je še danes poglavitna dejavnost samostana. Poseben poudarek so vedno dajali postnim pridigam. Pogosto so odhajali maševat in spovedovat tudi v druge župnije, pa tudi ljudje so začeli prihajati sem, tako da je...