Če mi kdo v pogovoru omeni kardinala Stepinca, se spomnim na dva duhovnika, na katera ohranjam spoštljiv spomin. Prvi je starosta mariborskih župnikov Štefan Kušar, ki je župnikoval do smrti na Črešnjicah nad Frankolovim. Med vojno je bil eden izmed 354 duhovnikov in redovnikov, ki jih je nemški okupator izgnal iz mariborske škofije na Hrvaško. Štefan Kušar je bil nastavljen kot upravitelj župnije v župniji Gušče pri Sisku v bližini zloglasnega taborišča Jasenovac. V času delovanja so ga skupaj s sedmimi možmi že peljali v to taborišče. Po čudežu, kot je sam pripovedoval, ga je načelnik zadnji trenutek črtal s seznama in odslovil. Pozneje je izvedel, da se je to zgodilo po posredovanju nadškofa Stepinca. Ko so duhovniki mariborske škofije imeli 5. junija 2002 zahvalno romanje na Stepinčev grob v zagrebško stolnico, je bil deležen gromkega aplavza, ker je, 92-letnik, pri maši prinesel kelih zahvale Stepinčevemu nasledniku nadškofu Bozaniču.

Kot bogoslovec sem se v osemdeseti...