Sveti Alfonz Ligvorij je zapisal, da je Marija umrla iz čistega hrepenenja in ljubezni do Odrešenika. Odlomek iz njegovega sedmega govora z naslovom »Marijino vnebovzetje« nam lahko pomaga globlje doživeti ta Marijin praznik.

In tedaj je prišla smrt; vendar ne odeta v žalovanje in potrtost kot pri drugih, temveč okrašena s svetlobo in veseljem. A čemu sploh govorimo o smrti? Raje recimo, da je prišla božanska ljubezen in prerezala nit njenega plemenitega življenja. Kakor svetilka, preden ugasne, še zadnjič zablesti močneje kot kdajkoli prej, tako je tudi ta prečudovita stvar – ko je zaslišala Sinovo povabilo, naj pride k njemu – odeta v plamen ljubezni, med ljubezenskimi vzdihi, še zadnjikrat vzdihnila v najbolj goreči ljubezni, nato pa izdihnila svojo dušo in preminula. Tako je bila ta velika duša, ta čudovita Gospodova golobica, osvobojena vezi tega življenja; vstopila je v slavo blaženih, kjer sedaj prestoluje kot Kraljica nebes in bo prestolovala vso večnost....