Veliko drugorojenih otrok v družini ima poseben čustven odnos z materjo. Povezanost se bo še na prav poseben, lahko tudi negativen način pokazala takrat, ko bo otrok materin nemir odigraval tako, da bo sam prebujal nemir v vseh ostalih ali pa se bo zaprl vase in bo bolečino in žalost nosil globoko zakopano v sebi. Zato bo vedno žalosten in morda tudi nenehna žrtev okolice. Včasih je tak otrok »prenežen«, da bi se lahko sam postavil za svoje pravice oziroma se sam branil. Vedno znova bo iskal stik z materjo, ki naj bi ga branila in reševala njegove spore. Zato ga bodo otroci imeli za »pravo mevžo«, ki se vedno zateka k mami po tolažbo in zaščito. V življenje bo odhajal nepripravljen soočiti se s svojo okolico. Seveda pa se lahko zgodi, da bo vedno znova postajal »grešni kozel« oziroma krivec za »vse neumnosti«, ki jih bodo skupno zakrivili otroci, saj se ne bo znal braniti.



Po drugi strani pa lahko tak otrok, ne da bi...