Elizabeta Mariji: »Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo« (Lk 1,44).

Morda se kdo spomni zanimive knjige pisateljice Oriane Fallacci z naslovom Pismo nerojenemu otroku. V njej se avtorica pogovarja z otrokom, ki je v njenem telesu. Pogovor ob srečanju Marije s sorodnico Elizabeto je izredno lep in zanimiv. Njuno veselje je tako globoko, da ga občutita tudi otroka. Koliko svetlih in sončnih besed namenita druga drugi: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa!« »Blagor ti, ker si verovala!« »Moja duša poveličuje Gospoda!«

Besede »blagoslovljen«, »sveti« »blagrovan«, »poveličevan« so bile najverjetneje vsakdanji Marijin pozdrav Bogu in detetu pod njenim srcem. Ali ni bil s tem Jezus že pred rojstvom prežarjen z lučjo dobrote in ljubezni? Ali ni beseda blagor že prebivala v njem, še predno jo je kot otrok znal izgovoriti in potem na s...