Pred 850 leti, na god sv. Kilijana, 8. julija 1156, je oglejski patriarh Pelregrin v spremstvu tržaškega škofa Bernarda in drugih cerkvenih dostojanstvenikov z dolgimi latinskimi obredi, med koralnim petjem cistercijanov posvečeval novo samostansko cerkev v Stični. Posvetil jo je v čast Materi Božji, Vnebovzeti. Njej je posvetil tudi glavni oltar.



Prvotna cerkev, ki je bila zgrajena kot bazilika, je bila približno za šest metrov daljša in nekaj metrov višja od današnje. V svoji preprostosti je napravila na obiskovalce močan vtis.

O posvetitvi cerkve je na podlagi stiškega kronista p. Pavla Puclja dr. Jože Mlinarič v svoji obsežni monografiji Stiška opatija zapisal: »Kako je patriarh Peregrin cenil svojo ustanovo, stiški samostan, je razvidno iz tega, da se je v letu 1156, ko je bila samostanska cerkev dograjena in opremljena, podal na daljno pot, na kateri ga je spremljal njegov sufragan,...