Kot ljubitelj gora zelo rad berem, kako je Kristus svoje tri učence »Petra, Jakoba in Janeza peljal na visoko goro« (Mr 9,2). Na vprašanje, kako se vzpenjati na goro, vam bo izkušen gornik odgovoril, da počasi, a enakomerno in vztrajno. Svetoval bo, da se tu in tam za trenutek ustavimo in se ozremo na prehojeno pot ter občudujemo razgled in široko obzorje. Z vrha gore vidimo pokrajino, hiše, drevesa, poti, skratka vse, kar je, z drugačnimi očmi, kot jih vidimo takrat, ko hodimo tik ob njih.

Dolina, ki jo občudujemo z gore, je enaka oni, po kateri smo se vzpenjali, in vendar se nam zdi drugačna. Zakaj? Z vrha vidimo stvari drugače, z drugačnim pogledom. Stoični filozofi so učili, da podobno doživljamo v vsakdanjem življenju. Zgodi se, da nas je nekdo okradel, morda na potovanju in takrat smo bili žalostni in v skrbeh. Čez leta s humorjem in razposajeni pripovedujemo to dogodivščino. Morda smo se včeraj komu smejali, danes pa, ko smo mi v enakem položaju, nam j...