Res je. Stojim pred vrati tvojega srca. Dan in noč. Tudi ko ne poslušaš, tudi ko dvomiš, ali sem Jaz, sem tam. Čakam najmanjše znamenje, čakam, da odgovoriš, da vsaj zašepetaš, naj vstopim. Hočem, da veš: kadarkoli me povabiš, pridem, vedno, brez izjeme. Tiho in neviden prihajam, toda z neskončno močjo ljubezni prinašam svoje duhovne darove. Prihajam s svojo milostjo, z željo, da ti odpustim in te ozdravim, z ljubeznijo, ki je ne moreš razumeti – saj je prav tolikšna kot tista, ki sem jo prejel od Očeta. »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9). Prihajam z željo, da te potolažim, ti dam moči, te dvignem in zacelim vse tvoje rane. Prinašam ti svojo luč, da razsvetli tvojo temo in vse tvoje dvome. Prihajam s svojo močjo, ki lahko ponese tebe in vsa tvoja bremena; s svojo milino, da se dotakne tvojega srca in spremeni tvoje življenje; s svojim mirom, da pomirim tvojo dušo.

Poznam te, poznam te vsega – vse vem o tebi. Lase na tvo...