»Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi« (Jn 6,12).


Kakšno skrb izražajo Jezusove besede! V vsem izobilju pomnožitve kruha za pet tisoč mož Jezus naroči učencem, naj poberejo ostanke. Verjetno jim tega ni naročil samo zato, da bi videli, kako učinkovit čudež je naredil. Težko bi si to predstavljala. Skoraj bolj verjetno se mi zdi, da je s tem naročilom Gospod izrazil prav to, za kar je bil poslan: »Da bi se ne izgubil niti eden teh malih,« (prim. Jn 17,12b). Morda pa je bilo to naročilo dano tudi zato, da bi pokazal zavest odgovornosti v smislu prve Mojzesove knjige, ko je Bog dal človeku pravico gospodariti na svetu (prim 1 Mz 1,28b).

Pred dnevi sem srečala duhovnika iz Tanzanije. Povedal je, da se kar ne more načuditi dejstvu, da v kopalnici iz pipe teče pitna voda vsakič, ko si to zaželi. Tudi sestra iz Konga je izrazila veliko hvaležnost za vodo. Pripovedovala je, da ima vsaka njihova sestra liter vode za en teden in še to, da...