Kapucinski red letos praznuje dva okrogla jubileja, 400. obletnico prihoda na Slovensko in 300. obletnico samostana v Škofji Loki. V prejšnjih stoletjih so pomembno vplivali na versko življenje na našem ozemlju. Znani so bili predvsem po zavzetem pridiganju, po pasijonih in kot spovedniki.

Samo nekaj let po nastopu Martina Lutra v Nemčiji – z njim se je sprožil val protestantske reformacije, ki je zajel precejšen del Evrope – se je pridigar iz ankonske observantske province p. Matej, doma iz mesta Bascio blizu Pesara, odločil, da bo živel bolj strogo v duhu Frančiškovega Vodila. Leta 1525 se je podal v Rim in papež Klemen VII. mu je dovolil, da sme živeti »kot puščavnik brez stalnega bivališča dobesedno po Frančiškovem Vodilu in povsod oznanjati evangelij«. Prva sta se mu pridružila rodna brata iz Fossombrona, Ludvik in Rafael. Bradati možje, oblečeni v rjave kute z dolgo kapuco – v Camerinu so jih prvič imenovali »kapuc...