Duhovniški oktet Oremus

Talar dandanes ni najpogostejša uniforma, zato vleče nase poglede osem duhovni­kov – pevcev, ki so se odločili, da jim bo služil kot uradno oblačilo za nastope. Eno preteklih nedelj smo jim prisluhnili v Polhovem Gradcu, v znameniti gotski cerkvi v Dvoru. Odeti v elegantno črnino so se sproščeni in nasmejanih obrazov pomenkovali z ljudmi, ki so jih prišli poslušat. Potem so v prezbiteriju stopili v polkrog in zadonela je Kimovčeva Ti si Peter Skala.
Pa ni bilo vedno tako. Naskrivaj, v zavetju noči se zbirajo pevci; pisana druščina, od gospoda župnika do vaških opravljivk. V vseh brni nedavna prepoved petja v slovenskem jeziku. Poslušnost je lepa čednost, je pri maši pridigal župnik, vendar ne, če zahteva, da zatajimo svojo mater. Torej se ne dajo! Z zanosno pesmijo o Jadranskem morju se zavezujejo zvestobi svojemu rodu. »Lepo je bilo. Še bomo peli po domače!« se naslednji dan pogovarjata župnik in zborovodj...