Še dva tedna sta do najine poroke. Čas je minil tako hitro. Zdi se mi, kot da je bil še včeraj januar, ko sva sorodnike seznanila s to novico. V tem času so se prepletale mnoge stvari: priprava na poroko in služba, gradnja novega doma in zaključevanje študija, ločevanje od navezanosti na starše in misel na ustvarjanje svoje nove družine. Skupaj sva se veselila ob obiskovanju šole za zakon, na plesnih vajah, ob pisanju vabil, ob nakupovanju keramičnih ploščic, kopalniške opreme, polivinila in pohištva, ob vabljenju sorodnikov in prijateljev na poroko, ob pogovorih, nasvetih in razumevanju obojih staršev, ob iskanju primernih piškotov in primernega vina, ob klicih in obiskih restavracij za slavje, agencij za organizacijo potovanj, trgovin s poročnimi oblekami in poročnimi prstani, matičnega urada, cvetličarke, ansambla, pevcev, prič, šoferja, avta, frizerja, fotografa in župnika, ki nama je ves ta čas stal ob strani. Včasih nama je...