Kapucini ste kljub svoji samostanski odmaknjenosti doživljali vplive okolja.
Če govorimo o novejšem času, je vendar treba imeti pred očmi nekoliko širše obdobje od druge svetovne vojne naprej, saj so z nastopom komunističnega režima tako kot za dejavnost vseh redov tudi za kapucine v marsičem nastopile povsem nove razmere. Lahko bi rekli, da so prvi poskusi ponovnega dušnopastirskega delovanja potekali vzporedno z borbo za golo preživetje, če pomislimo, da sta samostana v Ljubljani in Celju kapucinom bila takoj odvzeta, v Mariboru in na Ptuju pa so bivali stisnjeni v hudo skromnih prostorih. Čisto eksistencialna vprašanja so se mukoma reševala skozi naslednja desetletja in se delno rešujejo celo še danes, ko smo že petnajst let v samostojni Sloveniji, ki naj bi končno le postala pravna država. Mimogrede pa v zvezi z denacionalizacijo še pomembna pripomba: kapucini so se, hvala Bogu, vsa stoletja stanovitno držali načel uboštva, po katerih niso ne sprejemali v dar ne na kakš...