Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Psihološka stran izgube

Za vas piše:
Janez Rifel
Objava: 14. 01. 2006 / 23:00
Čas branja: 1 minuta
Nazadnje Posodobljeno: 15.07.2009 / 06:30

Psihološka stran izgube

Pogosto pridejo matere k zdravniku, ko je že prišlo do popolnega spontanega splava.

Lahko pa pridejo v ambulanto, preden se je ta začel ali popolnoma končal. Zaradi strahu pred okužbo, močne krvavitve ali drugih zapletov se splav dokonča z operacijo.

Ameriški raziskovalci so pokazali, da ni treba vedno hiteti in da se lahko pri ženskah, ki nimajo težav, ob skrbnem opazovanju počaka teden ali dva, da se nosečnost sama po sebi in res spontano konča. Ugotovili so, da so ženske, ki so lahko izbirale različne načine za pomoč pri nedokončanem spontanem splavu laže prenesle izgubo otroka.

Mati in oče, ki sta izgubila otroka, se lahko ubadata z občutkom krivde, skupaj gresta skozi proces žalovanja in lahko se razvijejo simptomi depresije in anksioznosti. Najbolj ranljive so matere, ki še nimajo otrok in so izgubile otroka s spontanim splavom. Razmišljajo o tem, kaj so naredile narobe oziroma česa niso naredile, da bi preprečile izgubo otroka. Zdravniki in svojci naj starše spodbujajo k žalovanju za otrokom. Zdravniki, družina in prijatelji lahko naredijo...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh