»Jezus je obhodil vasi v okolici in učil. Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva … in naročil jim je, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek« (Mr 6,6–9).

Popotna palica apostolov in njihovi sandali: znamenje gmotnega uboštva in znamenje notranje svobode. Pojdite med ljudi kot božji vandrovci, oznanjajte to, kar ljudem daje svobodo. Nikogar ne bo osvobodilo to, kar ima, pa naj ima še tako veliko denarja in dobrin. Njegove duhovne peruti se bodo razprostrle le, če bo imel pogum stopiti na pot, če bo tvegal iskati najprej pota, ki vodijo v globine srca in duha; kar naenkrat se bodo ta pota odprla na široko, v širni svet in na visoko, k višinam Boga.

Cerkve ni brez poti, ni je brez Duha, ki jo oživlja in prečiščuje. Vse velike reforme v zgodovini Cerkve so se rodile v klicu na pot v odprto. Vse druge, ki so bile samo orga...