Te dni skoraj vsakdo govori o nogometu. Res skoraj vsakdo: domet in okus slovenske popularne kulture se navsezadnje kažeta tudi v tem, da nas nogometno razsvetljujeta Mojca Mavec in Zoran Predin. Potemtakem se lahko tudi jaz priglasim k besedi, še posebej, če pomislim, da se me je pred časom ob srečanju na igrišču daljni znanec spomnil kot osnovnošolske nogometne zvezde. S tem je morda res povečal mojo avtoriteto v sinovih očeh, a me je obenem nedvomno uvrstil med duhovno nižje razvite po klasifikaciji našega predsednika. A – ne boste verjeli! – nikakor nisem edinstveni primerek te nerazvitosti v tako učenjaški srenji, kakršna je klasična filologija.

V novi izdaji mednarodno referenčnega leksikona za klasično starinoslovje Der Neue Pauly najdemo tudi geslo »apopudobalia«, kar je starogrški prevod besede nogomet. Beseda seveda ni antična: skoval jo je pisec gesla, mladi nemški zgodovinar, ki si je tudi izmislil vse »podatke« z antičnimi viri, avtorji in znanstveno lit...