Mar ni to osupljivo? Kakorkoli »religiozno« se že sliši ta trditev, še vedno zveni kot resnica v srcu vsakega človeka, ne glede na njegovo versko ali filozofsko podlago. Vsi na neki način čutimo, da je smrt nasprotje dobrote, večnosti in ljubezni, ki so bistvene lastnosti Boga. Ne potrebujemo teološkega izobraževanja ali verskega poduka, da bi to začutili. Preprosto vemo, da smrt ni mogla priti od Boga. Ne, smrt je prišla na svet zaradi našega greha, in Bog nam je v svoji dobroti podaril pot iz nje.

Največja resnica je, da je Bog dober. Vse, kar naredi, je pravilno in pravično. Celo takrat, ko sta naša prva starša grešila, ju ni zapustil, temveč ju je sam oblekel in tako zaščitil pred težavami, s katerimi sta se spopadala po ločitvi od njega. Kako bi lahko Bog, ki izkazuje takšno sočutje, bil odgovoren za smrt?

Še več, z božjo dobrohotnostjo se ne srečamo šele ob koncu naših dni. Njegova naklonjenost traja vse naše življenje. Po svojem Svetem Duhu nam daje moč v na...