Da je mati tista oseba, ki v družino vnese toplino, ljubezen ter občutek varnosti, umirjenosti in predvsem pripadnosti, je več kot jasno. Zato je tedaj, ko je ni, družina v marsičem prikrajšana. Manjka najbolj bistvenih občutij, najbolj bistvenih doživetij, ki jih otrok nujno potrebuje za zdrav razvoj, da ne rečemo celo za preživetje. Otrok je tako zelo odvisen od matere, da je to nemogoče izraziti z besedami. Mati je otroku prvi vir ne samo telesne hrane, ampak predvsem duševne. Mati otroku hkrati s telesno hrano daje tudi duhovno. Njen objem, nežnost in ljubezen uvedejo otroka v zunanji svet, najprej v svet izvorne družine, pozneje pa tudi v svet prijateljstva itd. Če mati tega ne naredi ali ne zmore narediti, je otrok že v samem začetku sam. Sam se mora boriti in si utreti pot v svet drugih ljudi. Pri tem se bo vedno počutil nevrednega spoštovanja, sprejemanja in ljubezni drugih ljudi v njegovi okolici. Težko bo dobil občutek pripadnosti.