Čeprav naši maturatni še vedno prepevajo staro pesem Gaudeamus igitur, matura in nič, kar je z njo povezano, že dolgo ni več čas veselja ter sproščene zrelosti, pač pa histerije, strahu, negotovosti, velikih človeških stisk in letos tudi kriminala. Človek se vpraša, zakaj nam je sploh vse to potrebno. Pred desetletji so generacije mladih, iz katerih so zrasli danes uspešni zreli ljudje, povsem dobro shajale brez maturantskih izpitov.

Potem pa se je zgodila tranzicija, prišlo je tržno gospodarstvo in zdi se, da je prav vsaka poklicna skupina, tudi profesorji, začutila zgodovinsko priložnost, da si, mimo do takrat utečenih poti, poveča svoj zasebni in družinski prihodek. Otroci pa so še vedno naše največje bogastvo in zanje so tudi danes starši pripravljeni marsikaj plačati. Še posebej, če gre za življenjske priložnosti, kot je uspešno končanje srednje šole ter vpis na višjo ali visoko.

Odprla se je velika tržna niša za učitelje in profesorje – popoldanske i...