Dedki in babice so pravi blagoslov za vnuke. Le kaj bi brez njih. Mnoge mame in očetje se otrokom ne morejo posvetiti v tolikšni meri kot oni. Služba je vedno bolj naporna, tu pa je še skrb za dom in številne druge obveznosti, ki se jim mladi ne morejo izogniti. Ko so sedanji dedki in babice morali skrbeti za svoje otroke, se je odvijala enaka zgodba. Šele sedaj, ob vnukih, ko so v pokoju in še dovolj pri močeh, lahko resnično uživajo. Uživajo pa seveda tudi vnuki.

Srečala sem babico, ki gre vsak dan, tudi v nedeljo zjutraj, v trgovino, da prinese vnukom svež kruh za zajtrk. Če so že starejši bili za marsikaj prikrajšani, otroci sedaj ne smejo biti! Niti sneg, niti mraz je ne more odvrniti od te vsakdanje poti. Prav uživa v tem. Sama nimam otrok ne vnukov in se mi, po pravici povedano, ne zdi bistveno, da imajo otroci res vedno svež kruh. Kdo ve, morda bi tudi jaz ravnala prav tako, če bi jih imela? Tako lahko gledam mal...