»Kako naj ponazorimo božje kraljestvo? ... Takšno je kot gorčično zrno.« (Mr 4,30.31)

Ko sem sam na lastne oči videl gorčično zrno, me je presunilo, da je to res tako majhno seme. Očitno res spadam v skupino tistih dvomljivcev, ki morajo najprej videti, da spregledajo. Hvaležen sem za to izkušnjo.

In prav to je potrebno v našem vsakdanjem življenju. Ohranjati zavest vsak dan znova, da smo majhno gorčično zrno, ki pa ni nemočno. Kristjane nas velikokrat napolnjuje malodušje, skrito v vprašanju: »Ja, kaj pa lahko sploh storim?« Ne zavedamo se, da je prav vsako dejanje, prav vsaka beseda, vse, kar storimo ali ne storimo, povezano z rastjo božjega kraljestva.

Nič mi ne pomaga, ko vsak dan med vožnjo iz zapora v avtu premlevam, kaj bi še lahko rekel človeku, ki je bil pri meni na pogovoru. Če se ne učim izkoristiti trenutka, ko sem z nekom v pogovoru, je zgodba zamujena. Prav tako sem vedno bolj prepričan, da mi Bog daje v vsakem trenutku dovo...