Dilema, ki so jo postavljali že gnostiki …
Objava:
17. 06. 2006 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
14.06.2006 / 14:08
Dilema, ki so jo postavljali že gnostiki …
Na teološki ravni je za kristjana problem božjega »dopuščanja« morda lažji: če je že Bog dopustil Kalvarijo svojega Sina, absolutne nedolžnosti, česa ne bi dopustil?
»Spoštovani, vem, da niste teolog. Pa bi me vendar zanimal vaš odgovor na vprašanje, ki se mi zastavlja te dni ob zadnjih potresih na Vzhodu. Kakor ob vseh takih nesrečah, ki niso odvisne od človeka, ampak od naravnih sil, se sprašujem: kako je torej s krščanskim Bogom? Če hudega ne more odvrniti, ni vsemogočen. Če pa ga noče, ni dober. Filozof Hans Jonas, ki ga zelo cenim, je zapisal: ‘Po šoahu (judovskem genocidu) se moramo odpovedati misli o božji dobroti in misli o njegovi vsemogočnosti.’ Kaj pravite k temu?«
No, kar se tiče filozofa Jonasa, sem bral o njem v zadnjem Teološkem vestniku pa ugotovil, da se v svoji potrebi po Bogu rešuje v zamisel nekega mučno »nastajajočega« božanskega Bitja. Rekel sem si: rajši nič kot tako pokvečeno božanstvo. A pojdiva k stvari. Dilemo: če je Bog vsemogočen, ni dober in obratno, so postavljali že gnostiki pred dva tisoč leti.
Ta dilema mene ne prizadeva. Bog, ki ne bi bil vsemogočen, zame ne bi bil...
No, kar se tiče filozofa Jonasa, sem bral o njem v zadnjem Teološkem vestniku pa ugotovil, da se v svoji potrebi po Bogu rešuje v zamisel nekega mučno »nastajajočega« božanskega Bitja. Rekel sem si: rajši nič kot tako pokvečeno božanstvo. A pojdiva k stvari. Dilemo: če je Bog vsemogočen, ni dober in obratno, so postavljali že gnostiki pred dva tisoč leti.
Ta dilema mene ne prizadeva. Bog, ki ne bi bil vsemogočen, zame ne bi bil...
