Zbirka 187 skrinj (od teh jih je 171 s slovenskega etničnega ozemlja), ki jo hrani Slovenski etnološki muzej, vsebuje od preproste, najstarejše (nosi letnico 1596), nekaj renesančnih in baročnih, do bogato poslikanih kmečkih lepotic iz 19. stoletja; od tesarskih, geometrijsko ozaljšanih »prekmurk« in onih od drugod (iz Haloz, Bele krajine, Istre …), intarziranih »primork« in »dolenjk« (z Goriškega, Vipavskega, iz osrednje Dolenjske …), do barvito ocvetličenih »gorenjk« (iz gornje savske doline, iz okolice Škofje Loke, Kamnika …) in drugih prepoznavnih primerkov iz tega ali onega slovenskega kraja. Glede na namen uporabe v izvornem okolju jih lahko razvrstimo na skrinje za shranjevanje oblek, bale, dokumentov, denarja, živil, orodja in pridelkov. Slednje sodijo k žitnim skrinjam. Pogosto so se posamezne funkcije skrinj med seboj prepletale in prekrivale. O tem – kaj sploh skrinje so, kako so se razvijale v času in prostoru, kdo, kje in kako jih je izdeloval, v kakšne namene vse so ji...