»Verjamem, da bomo v današnji predstavitvi stališč v okviru prve obravnave predloga zakona slišali vse mogoče,« je v okviru splošne razprave o vladnem predlogu zakona o verski svobodi dejala poslanka nacionalne stranke Barbara Žgajner Tavš. Imela je prav: res smo slišali »vse mogoče«, tudi kopico slaboumnosti, ki so imele pričakovani skupni imenovalec – katoliško Cerkev.

Februarja letos sta bila v parlamentarni postopek vložena dva zakonska predloga, ki sta imela namen urediti isto področje, namreč versko svobodo skozi pravno regulacijo delovanja Cerkva in verskih skupnosti. Prvega je vnovič, potem ko je pred časom v državnem zboru že pogorel, vložil poslanec opozicijske LDS Aleš Gulič, drugega pa je po letih priprav in usklajevanj vložila vlada. Ker sta zakonska predloga skorajda diametralno različno uveljavljala versko svobodo, kakor jo velja razumeti v okviru slovenskih ustavnih določil, zlasti tistega o ločitvi države in verskih skupnosti ter enakopravnosti...