Sedela sem pred računalnikom in tuhtala. Bilo je v našem mekinjskem samostanu, okrog devetih zjutraj, 5. avgusta 2003 … dan pred mojim 32. rojstnim dnem. Pisala sem drugo véliko poglavje magistrske naloge o teoloških vidikih združenja Boga s človekom. Pravzaprav nisem pisala, ker se mi je že dan prej pisanje ustavilo. Uspelo mi je namreč končati poglavje o božjem rojstvu v človeku, sedaj naj bi začela s poglavjem o poboženju (ali pobožanstvenju, kot vam je znano). Vendar ni šlo. Poskušala sem s stavki, jih brisala, premetavala besede, izrezovala odstavke, se mučila, vendar ni in ni šlo. Na pisalni mizi pred menoj je stala slika bl. Marije od Učlovečenja, moje duhovne magistre in hkrati 'objekta' moje študijske naloge, kateri je bil namenjen moj intenzivni diskurz pritoževanja: »Ne morem si privoščiti takega razkošja, da v teh nekaj dneh, ki jih lahko dobim za študijski dopust, ne bi pisala! Moram izkoristiti čas! In še 'poboženje' – ena najbolj slastnih tem, ki sem se je najbolj ves...