Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Izzivalno in slomškovsko – v imenu veselja

Alojz Rebula
Za vas piše:
Alojz Rebula
Objava: 03. 06. 2006 / 22:00
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 31.05.2006 / 11:26

Izzivalno in slomškovsko – v imenu veselja

Neki izobraženec, kristjan, a z omahujočo vero, mi je zaupal: »Vsak dan v svojo jutranjo molitev vnesem tole prošnjo (mož ima rad latinščino): »A tristitia diaboli libera me, Domine.« Slovensko: »Hudičeve žalosti reši me, Gospod.«
Neki izobraženec, kristjan, a z omahujočo vero, mi je zaupal: »Vsak dan v svojo jutranjo molitev vnesem tole prošnjo (mož ima rad latinščino): »A tristitia diaboli libera me, Domine.« Slovensko: »Hudičeve žalosti reši me, Gospod.«

Pozanimal sem se za tisto svojevrstno žalost.

»Žalost modrecev teh naših časov,« mi je odgovoril. »Marxa, Sartra, Heideggerja, Lacana, tudi žalost našega Daneta Zajca. Žalost, da moraš na tej zemlji v glavnem trpeti in po vsem iti v nič. Žalost, da je vse ‘une passion inutile’ – brezsmiseln zagon, kot bi rekel Sartre.«

Pač glas človeka, ki se je bil sicer odločil za Kristusa, a je obenem dihal zrak civilizacije, ki Pot, Resnico in Življenje zavrača.

Da živimo v žalostnih časih, je rekel tudi Janez Stanovnik, ko je komentiral proslavo na Nanosu. Le da ti časi niso žalostni, ker Partija ne jaha več slovenskega naroda, kakor je obžaloval Stanovnik. Glede tega so slovenski časi prav veseli (in n...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh