Konec 19. stoletja so prašne ceste po Evropi in Ameriki preplavili prvi avtomobili, ki so v številnih vaseh in mestih povzročili hudo vznemirjenje. Vozniki so imeli polne roke dela z upravljanjem nerodnih avtomobilov, ceste so bile luknjaste, zelo ovinkaste ter polne pešcev in domačih živali. Kočije brez konj so plašile in ogrožale vse, kar je lezlo in šlo. Ljudje so morali pred objestnimi vozniki pogosto v naglici poskakati s ceste, če so hoteli odnesti celo kožo. Razmere so kmalu postale nevzdržne, zato so oblasti predpisale hupe, uvedle registracijo vozil in omejile hitrost vožnje. Pri slednjem so bili najbolj izvirni Angleži. Ti so že leta 1865 sprejeli zakon, po katerem je moral 50 metrov pred vsakim vozilom na lasten pogon hoditi mož z rdečo zastavo ali svetilko in ljudi opozarjati na grozečo nevarnost. Pozneje so zakon spremenili, hitrost pa omejili na okrog 20 kilometrov na uro.