Škorec (Sturnus vulgaris) je deležen neštetih izkrivljenih pripovedk o svoji požrešnosti ter pustošenju v nasadih češenj in v vinogradih. Pa je zgodba o tej ptičji vrsti bistveno bolj zamotana, kot je videti, in če bi dali na tehtnico škorce in njihov pomen v vrtni ekologiji, bi se jeziček krepko povesil škorcem v prid. To, da se ne morejo odreči sladkim jagodam, je resnica in marsikomu upravičeno ni všeč, če dobi jato pernatih gurmanov v goste na svojo češnjo. A kakor so hrupni in navidezno drzni, jih zlahka preženemo z dreves; če jim kljub temu uspe pozobati kakšno češnjo, pa tudi ne bomo tarnali. Malo ljudi ve, koliko polžev pozobljejo škorci in koliko lazarjev pogoltnejo lačni kljuni njihovih odraščajočih mladičev. Opazili boste, da so škorci posebno dejavni ob deževnem vremenu in v jutranji rosi, ko v vlažni travi vešče stikajo za slinarji. Ob sončnem vremenu spretno lovijo kobilice. So talni plenilci in hojo zelo dobro obvladajo.

Ob svojem dolgoletnem spoznava...