Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Anton in modra srajca

Janez Rus
Za vas piše:
Janez Rus
Objava: 27. 05. 2006 / 22:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 25.05.2006 / 11:28

Anton in modra srajca

Dobil sem, a nisem ničesar dal, pravzaprav nisem ničesar pričakoval, a sem prejel in končno sprejel, a ne mogel plačati. Moj Bog, zakaj je to tako težko?
Pridružil se nam je simpatični Anton. Anton je duhovnik iz Konga Kinšase. Zaradi raka nosi ledvični pas, trenutno je brez las, pa tudi sicer je bolan in se prevaža z invalidskim vozičkom. Kadar ima koga ob sebi, ga prosi, naj ga pelje. Stal sem ravno zraven njega, zato me je prosil, naj ga peljem od trga do gostilne, kjer smo bili dogovorjeni za večerjo. Začel sem prehitro, zato me je v smehu opozoril, naj peljem počasneje, da bo laže molil brevir. Z dnevno molitvijo je zamujal, ni je pa izpustil. Vožnja do gostilne je bila ravno prav dolga za tri psalme in nekaj vrstic berila.



Kadar sem vesel, sem rad s prijatelji in kadar sem s prijatelji, sem vesel. Misel, ki je nihče izmed nas ni izrekel, ker smo jo preprosto živeli. Bili smo veseli, da smo bili skupaj; že vnaprej smo se dogovorili, da bomo večerjali skupaj. Antona sem pripeljal do jedilnice, zato se nam je pridružil ob naši mizi. Sedel je h koncu mize, ker je bi...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh