Leta študija teologije sem v veliki meri usmerila v poglobljeno branje ne le tiste prve, ampak tudi mnogih drugih Ratzingerjevih knjig. Kolikšno bogastvo! Kakšne globine! A začuda, tudi tukaj se mi je ne le enkrat zgodilo podobno, kakor v gimnaziji, ko mi ni bilo dovoljeno prebrati knjige Joseph Ratzinger, Uvod v krščanstvo. Zdaj mi sicer nihče ni prepovedoval brati njegovih knjig, vendar pa sem bila deležna izrečenih, včasih pa tudi neizrečenih opazk: »Ta teologija je zastarela, konzervativna! Danes je moderen feminizem, zakaj študirati dogmatiko? Danes so v ospredju drugi teologi, ne Ratzinger. Dogme so pretrde kosti, lotite se česa aktualnega, sodobnega, perspektivnega … Dobro premislite, kaj boste študirali ob diplomskem in podiplomskem študiju«, itd. Predvsem pa se me je prijela etiketa: »Ta pa študira konzervativnega Ratzingerja in Balthasarja« … – Tudi ob tem moram zapisati: Bogu hvala!

Iz tega uvoda, ki morda sploh ni bil potreben in je že kar preveč osebno o...