Še veliko huje je za otroka tedaj, ko ga oče pretepa, in to z izgovorom, da ga vzgaja. V otroku se naseli še večji strah, krivda in sram. Od očeta namreč pričakuje drugačno vzgojo. Oče bi mu moral biti na voljo na spoštljiv način, ga voditi in ljubeče usmerjati ter razumeti v njegovih stiskah in naporih. Namesto da bi otrok čutil očetovo sočutje, se čuti globoko ponižanega, razvrednotenega in predvsem osramočenega. Fizična zloraba in fizično nasilje nad otrokom se tako globoko vtisne vanj, da zaradi tega čuti, da je ne samo vzrok očetovega nezadovoljstva in nesreče, ampak on sam na sebi ni vreden, da bi se ga oče spoštljivo dotaknil, ga pobožal in objel. Zato postane zanj edini sprejemljivi način dotika, ki ga je vreden, fizična zloraba. To je ena izmed najbolj krutih oblik odnosa, ki vedno znova brez izjeme kaže, da oče ni sposoben urejati lastne jeze in besa. Otrok postane »odlagališče« nepredelanih izbruhov jeze. Vsako zatrjevanje, da je to potrebno za otrokovo vzgojo, je neuprav...