Kaj vse naredijo ljudje, da ne bi bili drugačni od drugih, da bi šli v korak z vsem, kar je danes moderno in »družbeno potrebno«. Nekateri gredo krepko prek svojih zmožnosti in se celo zadolžijo. Potem pa iz teh dolgov nikakor ne morejo zlesti, kar jih muči leta in leta. Kot da je njihova vrednost odvisna samo od tega, da v ničemer ne odstopajo od večine okrog sebe.

Pogovarjala sem se s starši, ki živijo na kmetih. Dva otroka imajo, stara deset in dvanajst let. Trdo morajo delati, poleg kmetije hodita oče in mati delat v tovarno. Denarja je vedno premalo, skrbno morata pretehtati, kako ga bosta čim bolj pametno porabila. Trudita se, da otroka ne bi bila za nič prikrajšana. Kupila sta jima zelo dobro smučarsko opremo, prav vse, kar za smučanje potrebujeta. Peljala sta ju tudi na Krvavec, da bi uživala na pravem smučišču. Pa glej: dvanajstletnega sina smučanje sploh ne veseli. Raje hodi po hosti, posluša ptiče, pleza po drevju, opazuje gozdne živali in pri vsem tem uživa. Uži...