»Tudi jaz sem nekoč imel osem let, danes pa jih bom ob peti uri popoldne dopolnil že šestinsedemdeset,« je 18. maja pred desetimi leti dejal Janez Pavel II. otrokom, ki so mu prišli voščit za rojstni dan v nadškofijski dvorec v Ljubljani. »Jaz sem otrok Marijin,« je odmevala pesem stotih src v majsko jutro; zapeli so združeni otroški pevski zbori iz petih župnij dekanije Ljubljana Center. V protokolu take »glasbene voščilnice« niso načrtovali, zato so varnostniki sprva skušali svetega očeta ločiti od otrok, a ga v njegovi želji, da bi se odzval na presenečenje, ki so mu ga pripravili, niso mogli ustaviti. Za četrt ure je stopil mednje, jih blagoslovil, se rokoval z njimi, jim podaril rožne venčke. Podarili so mu tudi knjigo, ki je »izšla« v enem samem izvodu: v njej je bilo 76 otroških risbic slovenskih cerkva in znamenj – za 76 let. Kako se je spomin na ta dogodek ohranil med tistimi, ki so bili takrat ob njem?
...