Pred časom sem z zanimanjem prisluhnila eni izmed naših evropskih poslank. Ko sem jo vprašala, kdo v Evropi pravzaprav kroji odločitve, mi je odgovorila, da postajajo odločitve domačih politikov držav članic vse bolj le lokalne, pravo politiko pa v Evropi krojijo globalni gospodarski lobiji. Dve leti smo v tej združbi, pa nič ne kaže, da bi tudi sami prišli do tega spoznanja. Na domačem političnem dvorišču se ustvarja vtis, da še vedno sami sprejemamo velike odločitve, pa jih ne, saj jih ne sprejemajo niti Nemci niti Italijani, da ne naštevam vseh.

Nemčija se otepa s petimi milijoni brezposelnih, Italijo je zajela gospodarska recesija, nekoč uspešna severnoitalijanska podjetja se umikajo cenenim kitajskim izdelkom. In še bi lahko naštevali. Z nekonkurenčnostjo ter s krizo pokojninskih blagajn se nemočno soočajo tudi nekoč močne evropske kolonialne države in države blaginje. Razlika med nami in njimi je, da se oni zavedajo svoje lokalne omejenosti, mi pa se še vedno ne lotev...